Pasivna hiša za manjšo porabo

Vsak, ki gradi hišo že v naprej razmišlja, da bo njegova nova hiša čim boljša in varčna, zato se veliko ljudi odloča za gradnjo pasivne hiše. Pomembno je tudi, kako izgleda pasivna hiša. Ampak vprašanje je kaj bomo s takšno investicijo profitirali. Pasivna hiša ima nek standard oziroma mora izpolnjevati neke pasivne pogoje, da se lahko tako imenuje in da dobi certifikat pasivne hiše. Ta certifikat podeljuje Passivhaus inštitut v Nemčiji.

Gradnja pasivne hiše je dražja za nekje 15 do 20 %, ampak se to povrne skozi čas ter super je, da nekaj denarja subvencionira tudi država iz Eko sklada. Če hočemo imeti pasivno hišo je treba že preden začnemo tesno sodelovati s arhitektom, kateri bo vse od izolacije do elektrike zasnoval. Najbolje je, da je stran hiše z največ steklenimi površinami obrnjena proti jugu, da gredo sončni žarki skozi steklene površine in s tem grejemo našo hišo. S tem bomo imeli izkoristek sončnih žarkov. Najbolje je, da ima pasivna hiša že pod talno ploščo toplotno izolacijo oziroma stiropor debeline nekje 30 cm. Izolacija sten naj bo na vseh straneh enaka in sicer stiropor debeline vsaj nekje 40 cm. med stenami naj bo tudi neka zvočna izolacija in pa stene naj bodo zgrajene iz lesene konstrukcije. Zelo pomembno je, da so ti dobri materiali dovolj skupaj oziroma zrakotesni, kar je pa zelo odvisno od same gradnje, saj ravno količina toplotne izgube loči pasivno hišo od nekvalitetne oziroma nepasivne hiše. Pasivne hiše ni treba zjutraj zračiti saj imajo sodobne pasivne hiše prezračevalni sistem, ki hišo sam zrači. Poleg tega pasivna hiša zelo varčna v povezavi s toploto, saj večino časa potrebuje le naše oddajanje toplote, je pa seveda v pasivni hiši za vsak slučaj tudi toplotna črpalka. Pomembno je tudi, da je pasivna hiša lahko pasivna, mora imeti troslojno zasteklitev oken. Hiša mora imeti tudi izolacijo na strehi, da je lahko pasivna.